Slovenija se v zadnjih desetletjih spravila s problemom opuščenih stavb in nepremičnin, ki jih je zaradi ekonomskih, družbenih ali političnih razlogov zapustil njihov lastnik. To je nevarno za javno varnost, okolje in ekonomijo, zato so se lokalne in državne oblasti posvečale ukrepom za njihovo preprečevanje in preoblikovanje. Vendar pa je to problem še vedno velik in zahteva nadaljnje napore.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v zadnjih petih letih več kot 15.000 stavb v Sloveniji opuščenih ali v nevarnem stanju. To je več kot 2,5 % vsebine stavb v državi, kar pomeni, da jih je vsako leto zaradi neustreznega upravljanja več kot 2.000. Najpogosteje so to stvari v mestih in občinah z nizko prebivalstvo, kjer so lastniki zaradi finančnih težav neodločili o obnovi ali prodaji. Leta 2022 so v Sloveniji bilo na seznamu opuščenih stavb več kot 14.000 objektov, od tega pa je bilo več kot 3.000 v mestih kot je Ljubljana, Maribor in Celje.
Vpliv opuščenih stavb na okolje in javno varnost
Opuščenost stavb ne samo zadržuje denar v družbi, ampak tudi predstavljajo nevarnost za okolje in življenje ljudi. V nekaterih primerih so bile opuščenih stavb uporabljene za skritje nelegalnih aktivit, kot so droga ali orodja za kradenje. V Sloveniji je bilo več primerov, ko so opuščenih stavb uporabljali za skritje nelegalnih aktivit, kar je povzročilo nevarnosti za javnost. Na primer, leta 2019 so policisti v Ljubljani ugotovili skrito skladišče droge v opuščenem objektu v Šiški gori, kar je povzročilo veliko medijsko pozornost.
Zgodovinsko gledano so opuščenih stavb povzročili tudi nevarnosti za okolje. Ker so stavbe brez nadzora, se lahko iz njih izločajo toksični materiali, kot so asbest, ki lahko povzročijo zdravstvene težave. V zadnjih letih je bilo več primerov, ko so opuščenih stavb v Sloveniji poškodovali voda in dež, kar je povzročilo nevarnost za okolje in življenje ljudi. Na primer, leta 2021 je bil opuščen objekti v občinah Brežice in Šentilj zaradi poplav zapuščen, kar je povzročilo škodo na okolju in v okolju prebivalcev.
Ukrepi za preprečevanje opuščenosti in preoblikovanje stavb
Slovenija je v zadnjih letih uvedla več ukrepov za preprečevanje opuščenosti stavb in nepremičnin. Država je leta 2018 sprejela Zakon o nepremičninah, ki je pospešil prodajo in obnovo opuščenih stavb. Tako so lastniki lahko brez težav prodali svoje nepremičnine, če so bile v nevarnem stanju. Na primer, v Ljubljani so leta 2020 podprli ukrep, da so opuščenih stavb preoblikovali v zasebne hiše ali poslovne prostorne. Tako so lahko prebivalci in poslovnejetniki dobili nove prostorne, ki so bile v uporabi.
Lokalne občine so v zadnjih letih začele tudi s programi, ki pomagajo lastnikom opuščenih stavb s finančnimi sredstvi za obnovo. Na primer, v občinah Kranj in Šentjur je bilo leta 2021 uvedeno podprave za obnovo opuščenih stavb, ki so lahko lastniki dobili do 50 % od obnove. Tako so lahko lastniki obnove stavb izvajali brez finančnih težav.
- Od leta 2018 do 2023 je bilo v Sloveniji prodano več kot 8.000 opuščenih stavb, kar je predstavilo več kot 50 % vsebine opuščenih stavb.
- V letih 2021 in 2022 so bile v Sloveniji ugotovljene več kot 1.500 nevarnih stavb, ki so bile zaradi nevarnosti opuščenih.
- V občinah z nizko prebivalstvo je bilo več kot 40 % opuščenih stavb, kar je predstavljalo več kot 60 % vsebine opuščenih stavb v Sloveniji.
- V letih 2019 do 2021 so bile v Sloveniji ugotovljene več kot 500 nelegalnih aktivit v opuščenih stavbah.
- V občinah, ki so imele podprave za obnovo opuščenih stavb, je bilo več kot 30 % obnovenih stavb brez finančnih težav.
- V letih 2020 do 2022 je bilo ugotovljenih več kot 2.000 poplav, ki so povzročili škodo na opuščenih stavbah in okolju.
V Sloveniji so opuščenih stavb še vedno veliko, vendar so se v zadnjih letih ukrepi za njihovo preprečevanje in preoblikovanje pospešili. Država in občine so uvedle različne podprave in ukrepe, ki pomagajo lastnikom opuščenih stavb s finančnimi sredstvi za obnovo in prodajo. Tako so lahko stavbe preoblikovane v nove prostorne, ki so v uporabi in pomagajo zadržati denar v družbi. pojdi na stran
Nadzor in nadzornik za nepremičnine in stavbe
Za nadzor opuščenih stavb in nepremičnin v Sloveniji velja Zakon o nepremičninah in Zakon o gradbenih delih. Nadzornik za nepremičnine in stavbe je v Sloveniji Urad Republike Slovenije za gradbeništvo, ki nadzira, da se stavbe in nepremičnine uporabljajo po zakonu. Tako lahko lastniki opuščenih stavb odločijo, da jih obnovijo ali prodajo, če so v nevarnem stanju. Nadzornik lahko tudi ukaže obnovo stavb, če so nevarne za okolje in življenje ljudi.
V zadnjih letih je bilo več primerov, ko je nadzornik za nepremičnine in stavbe ukaževal obnovo opuščenih stavb, ko so bile nevarne za okolje in življenje ljudi. Na primer, leta 2021 je nadzornik ukaževal obnovo opuščenega objekta v občinah Brežice, kjer so bile nevarnosti za okolje in življenje prebivalcev. Tako je bila stavba obnovljena in ponovno uporabljena.